Hepatitis B ɣa rin kɔ̈m ku rin ee tuɛ̈ny ye keek bɛ̈ɛ̈i.

Hepatitis B ee cuänydu looi bï tuäny. Dëkdëk mɔ̈u apɛ̈idit aleu aya bï yen kënë bɛ̈ɛ̈i; ku ke yën tɛ̈ne wɛl rɛɛc aya, wɛ̈l kɔ̈k  ku kääm kɔ̈k.

cuänydu arilic apɛ̈idit tɛ̈në piäldun guöp. Na ye kë cï yen riäk kä cï leu ku bï luui  apɛ̈th kua leu bï yïn cɔl ɣa tuäny apɛ̈i.

Hepatitis B ee kaam dɛt aye cɔɔl “hep B”.

Hepatitis B aye yiök tɛwën ye riɛ̈m wala töŋ bɛ̈n bɛ̈ɛ̈i tɔ̈ɔ̈c yic kek raan wën lëŋ Hepatitis B bi lɔ riɛ̈mdu yiic. Yïn aleu ba Hepatitis B yiök  na cɔ̈k ɣalɔ̈n yen rɛ̈ɛ̈m ula pïu bɛ̈n bei tɔ̈ɔ̈c yiic wën nyin kur bi tïŋ.

Tɛne akɛ̈ɛ̈l ku mïth koor

• män mɛ̈nh wën lëŋ Hepatitis B aleu bi yiëk mɛ̈nhdhe tɛ dhiëët yen yeen na ye ke këëc meth laac toom
• mɛ̈nh wën lëŋ Hepatitis B aleu bï yiëk mɛnhdɛt wën këëc toom, dhël wën tɛtök këc kum yic aye arɛ̈ɛ̈m

Tɛ̈ne kɔ̈cdit

Yïn aleu ba Hepatitis B yiök tɛnë:

• wäthök, amok aye cëëm thook/ruënyruëny ke cin condom
• rɔmrɔm wiɛ̈ɛ̈th, syringes aye käk kɔ̈ɔ̈k tuöm mɛt thin agut ci thiäl cääi
• gäät guöp ula wumwum guöp kawën ci lɔ cɛlcɛl
• rɔmrɔm käk cuthcuth thook, abït, aye käk kɛ̈ckɛ̈c riöp
• ke cï cuöŋ kek with aye bï riɛ̈m cï liäp yï thɛ̈ɛ̈c

Yïn acïi lëu ba hepatitis B yiök tɛ̈në:

• päät yic
• ciëm thook
• römröm miëth ku aduuk ee miëth
• miëth cam ci thääl raan wën lëŋ hepatitis B
• kɔm ula kɛ̈ckɛ̈c lɛ̈i
• tuuc
• lɔ̈k alɛ̈ɛ̈th
• thïïm ula ɣɔ̈ɔ̈l
• rɔmrɔm tɛ̈në lääk aye ɣɔ̈n lɔ rool
• ɣɔ̈n kuäŋ

Kɔc  juëc  acië näŋ kën ye nyuɔ̈th aye käk yen nyöth kua acïï ye yiök ke tuäny. Dhël töŋ wën bi yïn yen ŋic ee  ku bi näŋ riɛ̈m bi them.

Käm tuëŋ bi yïn hepatitis  B yiök yïn aleu ba näŋ:

• aŋɔ̈ɔ̈k
• atuöc
• puöu ciën miëth
• lɛ̈c makëëc
• arɛɛm cuɛ̈ny(rïïmthook alɔ̈ŋ cuëc)
• arɛɛm ee yoom thook
• nyin mayɛn ku dɛ̈ɛ̈ɛl(jaundice)

Hepatitis B ee lɔ dääc yiic cuänydu yiic bi yen cɔl atuäny.  Guöp ee luui apɛidit bi thɔ̈ɔ̈r ke kɔ̈m tɔ cuɛ̈ny yiic.  Tɔ̈ŋ kënë ee luɔ̈I tɛtök kua, ee ruun juëc yiic, aleu bi cuɛ̈ny cɔl akääc luɔ̈i.

Tɛ̈n kɔ̈c juëc ci dit,  guöp ee hepatitis B dhiɛ̈l nyiäi kam pɛ̈i ka detem yiök yïn yën yiic,  kua cï lëu ku bï  yen bɛ̈n lɔ dhuk  ciën.

Tɛ̈n mïïth thiin koor ku kɔc kɔ̈k dit, kaamdɛt yic guöp acï lëu bi thɔ̈ɔ̈r ke yën  cɔ̈p wei, ku hepatitis B rëël guöp yiic tɛn piir. Këne aye cɔl ‘hepatitis B ci cëëŋ thiin’ ku yen aleu bi cuɛ̈ny cɔl ariääk, piäär cuɛ̈ny yic(rëëŋ) ku adööl cuɛ̈ny. Wɛ̈l aleu bïk yen tek yic riɛ̈ŋ cuɛ̈ny ku gëël adööl cuɛ̈ny.

Yïn adhil akiëmdu tïŋ kuat pɛ̈i ka detem ɣët thiäär ku rou yic, na cɔk alɔ̈n ye yïn rot yiök ke yï puöl. Kënë erin ŋo hepatitis B acie yïn ye loi ba rot ya yiök ke yï tuäny. Na yiök rot ke yï tuäny ke rin  lëŋ yen riɛ̈ŋ ci looi wën thɛ̈ɛ̈r cuëny yic.

Yen aya apɛth bi riɛ̈m them, akiëmdu aleu bi lui cɛɛr cuɛ̈ny (Fibroscan®). Ciɛɛrcuɛ̈ny (Fibroscan®) ee cuɛ̈ny caar yen lɛ̈ɛ̈k akiëmdu lɔn lëŋ yen riɛ̈ŋ cuɛ̈ny wala pɛ̈ɛ̈r tɔu cuɛ̈ny yic (rëëŋ)ku ci yen raac kadä? Kua bi akïm jal täk yic na ye ke wïc yïn wɛ̈l  wala wïc ba lɔ pɛ̈n akiim cuɛ̈ny wala tïŋ akïm lëŋ ŋiëc cuɛ̈ny.

Etɛdë, hepatitis B aleu bi yiëk dööc.

Mɛn acïe kɔc eben rɛɛl kek hepatitis B kek wïc mɛ̈ɛ̈l. abi akiëmdu lɛ̈k yïn na ye ke wïc yïn wal.

Wɛl acï hepatitis B bï nyiäi. Ku yen aleu bï riɛ̈ŋ bi rot loi gëël cuänydu yic, dhuk kën ke bi yïn adööl cuɛ̈ny yiök piny ku kony cuɛ̈ny bi rot guir rot.

Jam kek akiëmdu wɛt ye wal nɛn bi piäth tɛn yïn.

• dekdëk mɔ̈u koor aye cï kɔ̈ŋ jäk
• miëth ci thɔ̈ɔ̈ŋ, miëth piäl, kua cie kë cuäi apɛidit
• kääc aye tek mäth yic
• luui käk tuöc guöp bak
• mɛ̈c rot jamdun puou ku wïc kuɔ̈ny
• lɛ̈k akiëmdu na ye kewën lëŋ yïn wal kɔ̈k dek kek cimene waljäŋ (herbal), vitamin, wala wɛ̈l Chinese. Käk kɔ̈k tɛn alëu bïk cuɛ̈ny luöi tɛtök, cimene tɛwën ye keek dek ke juëc wala kaam dit yic
• gëël yï yëth rot tɛ̈n aliɛ̈p kɔ̈ɔ̈k erin keek aleu bïk näŋ ke looike piäl guöpdu yic ku cɔl alooi riɛ̈ŋdit dɛt cuɛ̈ny:
  • cɔl rot atuöm tɛn hepatitis A
  • duk ye rɔm wiɛ̈th wala rɔm thɛ̈ɛ̈t dëŋ cai ku tuöm wɛl rɛc
  • luöi condom

Tuöm

Tuöm ɣen dhël wën pɛth bi kɔ̈ɔ̈c hepatitis B ee thiɛ̈i wëi.

Yen ee kë pɛth apɛi ku gëël yïn kajuëc tɛn 95% ee kaam yic.

Yïn ye yiëk wiɛ̈th 2 aye 3 tɛn pɛ̈i 6, aye thääny kɔ̈u ruön ku.

Tɛn Australia, mïïth eben ruön 1 ɣa yiök wiɛ̈th 4 ke cïn ariöp tɛn pɛ̈i kadetem (6 months).

Tuöm ee aye wïc tɛnë tɛn mïïth ruön 10 ɣet 13 wën këc toom wäär ye yen meth.

Na lëŋ maan meth hepatitis B ka meth abi toom wïnh dɛt kaam thaa ka thiäär ku rou ke dhiëët yen.  Këne yen meth yïek gëlgël lɔ cök. Kuna lëŋ mïïth pɛ̈i ka dhoŋuɛ̈n 9, (9 months), keek awïc bïk näŋ athëm ku bi ŋic keek aci gël tɛn hepatitis B.

Ku ba them ba hepatitis B gëël ba cïï yïïk raandɛt:

• awïc ba ŋïc kɔ̈c ye yïn rɔ̈ɔ̈m kek aci kek toom
• luöi condom
• duk ye rɔm käk cuthcuth thook, abït wala kɔ̈k yënh raan rot leu bi näŋ riɛ̈m tɔu thïïn, mɛ̈t thin agut ci riɛ̈m cï riɛ
• duk kɔ̈c kɔ̈k ye cɔl agɔt tɛtök dun ŋany apɛth bïk ciëŋ kä cï këk ku cien kuöth
• duk rɔm wiɛ̈th, syringes aye käk kɔ̈k ye wɛ̈l tuɔ̈m
• duk riɛ̈m gɛ̈m, tööŋ käkguöp aye dɛ̈ɛ̈l guöp

jäm kek akiëmdu wɛ̈t tuöm mɛ̈nhdu abi awïc na ye ke liɛ̈c yïn aye wïc ba näŋ mëth

• Yïn aba lɛ̈k kääcku, kɔ̈c rɛ̈ɛ̈l kek yïn ku raan ye wek tɔ̈ɔ̈c(ula kɔc) rink u be keek dhiɛ̈l them ku toom keek. Akiëmdu aleu bi kony këne bi looi.
• Na wïc ku ba mɛ̈t Akut Gëël Australian, yïn adhil lɛ̈k keek.
• Yïn adhil lɛ̈k kɔckun akut tamin. Na cïï luël, keek aleu bïk jal cuɛ̈t piny wëu tɛ leer yïn tuäny aye ba lɛ̈ɛ̈ŋ tɛtök.

• Na ye raan wën luui tɛn piäl guöp wën yen luui kääk rɛ̈t tɛ̈wën cïï yïn ciɛ̈nku ye tïŋ(cïmenë akïïm rɛ̈ɛ̈t aye lëëc) yïn adhïl lɛ̈ɛ̈k raandun cï luöi aye raan yï muknhom ku wïc wëët tɛn akïïm wën lëŋ ŋiëcdit.

Yïn acïï wïc ba näŋ tɛ lëk yïn yen bɛ̈nydun luɔi, kɔc luui wek wala kuën wek aye mɛ̈ɛ̈thku.

Lëk bi yïn yen lɛ̈k akïïmdun leec aye akiim abi keek kuɔ̈ny bïk yïïn yiëk ŋiëc muk kïïm, ku kënë yen ee kuänydu. Na ca gam ba lɛ̈ɛ̈k keek, keek acïk ben lɛ̈k raandɛt pɛ̈th

Yïn aleu ba wïc ba jam keek kɔ̈k wën lëŋ dɛ̈ɛ̈tic ku konyke yïïn. Nyai kaamdu ku ba tak yic yeŋa ye tak yïn aleu ba ŋic puou.

Alëŋ akut juëc rɛ̈ɛ̈l kek hepatitis B ciëëŋ tɛ̈ne Australia këek aleu bi yïn yiëk lɛ̈ɛ̈k pɛth ku konyke yïn.